English [en]   العربية [ar]   български [bg]   català [ca]   čeština [cs]   Deutsch [de]   ελληνικά [el]   español [es]   فارسی [fa]   français [fr]   עברית [he]   hrvatski [hr]   Bahasa Indonesia [id]   italiano [it]   日本語 [ja]   한국어 [ko]   lietuvių [lt]   മലയാളം [ml]   Nederlands [nl]   polski [pl]   português do Brasil [pt-br]   română [ro]   русский [ru]   slovenščina [sl]   Shqip [sq]   српски [sr]   தமிழ் [ta]   Tagalog [tl]   українська [uk]   简体中文 [zh-cn]   繁體中文 [zh-tw]  

This translation may not reflect the changes made since 2002-08-19 in the English original. Please see the Translations README for information on maintaining translations of this article.

Linux in system GNU

napisal Richard Stallman

Mnogi uporabniki računalnikov vsak dan poganjajo spremenjeno različico sistema GNU, ne da bi se tega sploh zavedali. Zaradi čudnega spleta okoliščin je različica sistema GNU, ki je dandanes najbolj uporabljana, bolj pogosto znana pod imenom „Linux” in mnogi uporabniki se sploh ne zavedajo, v kolikšni meri je ta sistem povezan s projektom GNU.

Linux zares obstaja; to je jedro, ki ga ti ljudje uporabljajo. A le samega jedra ne morete uporabljati; jedro je uporabno le kot del celotnega operacijskega sistema. Linux se navadno uporablja skupaj z operacijskim sistemom GNU: sistem je v osnovi GNU, z Linuxom, ki deluje kot jedro.

Mnogo uporabnikov se ne zaveda povsem razlike med jedrom, ki je Linux, in celotnim sistemom, ki ga pomotoma tudi imenujejo „Linux”. Dvoumna uporaba imena pa ne pripomore k boljšemu razumevanju.

Navadno programerji vedo, da je Linux jedro. A ker v glavnem slišijo, da se tudi celotnemu sistemu reče „Linux”, pogosto predvidevajo, da je to ime nastalo iz zgodovinskih razlogov. Mnogi, denimo, mislijo, da so po tem, ko je Linus Torvalds nehal pisati jedro, njegovi prijatelji pogledali naokoli, da bi našli še drugo prosto programje, in je bilo vse, kar je potrebno za izdelavo Unixu podobnega sistema, brez kakšnega posebnega razloga, že kar na voljo.

Kar so našli, ni nastalo po naključju – to je bil sistem GNU. Dostopno prosto programje se je vklopilo v celoten sistem, ker se je projekt GNU od leta 1984 trudil, da bi ga izdelal. Manifest GNU si je zadal za cilj izdelati prost Unixu podoben operacijski sistem, imenovan GNU. Prvotna najava projekta GNU prav tako očrtuje nekatere izvirne načrte za sistem GNU. Do takrat, ko je bil napisan Linux, je bil sistem že skoraj končan.

Namen večine projektov prostega programja je razviti določen program za določeno opravilo. Linus Torvalds, denimo, si je zadal napisati jedro, podobno Unixu (Linux); Donald Knuth si je zadal napisati stavnik besedil (TeX); Bob Scheifler si je za cilj zadal razvoj okenskega sistema (X Window System). Pri projektih te vrste je povsem naravno meriti prispevek po prispevku določenih programov, ki so se projektu priključili.

Kaj bi lahko sklenili, če bi na ta način skušali meriti prispevek projekta GNU? Eden izmed proizvajalcev zgoščenk je ugotovil, da je v njegovi „distribuciji Linuxa”, programje GNU največja enotna zbirka, ki zavzema okoli 26 % skupne izvirne kode, in to je vključevalo nekatere nujno potrebne večje komponente, brez katerih sistema ne bi bilo. Samega Linuxa je bilo za 3 %. Če torej izbirate ime sistema glede na to, kdo je napisal programe, ki so v njem, bi najprimernejša enobesedna izbira bila „GNU”.

Vendar mislimo, da to ni pravi način, da se lotimo tega vprašanja. Projekt GNU ni bil, in ni, projekt, ki bi razvijal posebne programske pakete. Ni bil projekt, ki bi razvijal prevajalnik za C, čeprav smo ga razvili. Ni bil projekt, ki bi razvijal urejevalnik besedil, čeprav smo ga razvili. Cilj projekta GNU je bil razviti popoln Unixu podoben prosti sistem: GNU.

Mnogo ljudi je veliko prispevalo k prostemu programju v sistemu, in vsi si zaslužijo priznanje. A razlog, da je to sistem – in ne le zbirka uporabnih programov – je, ker si je projekt GNU zadal za cilj, da ga izdela. Naredili smo seznam programov, potrebnih za izdelavo popolnega prostega sistema, in sistematično smo našli, napisali, ali našli ljudi, ki so napisali vse s seznama. Napisali smo nujne, a nezanimive glavne komponente, kot sta zbirnik in povezovalnik, ker brez njih ne morete imeti sistema. Popoln sistem potrebuje več kot le orodja za programiranje; ukazna lupina Bourne Again SHell, tolmač postscripta Ghostscript, in knjižnica GNU za C so prav tako pomembni.

Do zgodnjih devetdesetih let smo sestavili celotni sistem, razen jedra (in delali smo tudi na jedru, GNU Hurd, ki teče na temelju Mach). Razvoj tega jedra je bil mnogo težji, kot smo pričakovali, in še vedno ga zaključujemo.

Na srečo vam na to ni treba čakati, saj zdaj že deluje Linux. Ko je Linus Torvalds napisal Linux, je zapolnil zadnjo veliko vrzel. Ljudje so lahko združili Linux s sistemom GNU in naredili popoln prosti sistem: na Linuxu temelječ sistem GNU (ali na kratko, sistem GNU/Linux).

Morda se zdi usklajevanje tega dvojega preprosto, vendar to opravilo ni bilo trivialno. Knjižnica GNU C (na kratko imenovana glibc) je zahtevala znatne spremembe. Integrirati celotni sistem v distribucijo, ki bo delovala „iz škatle”, je bilo prav tako veliko delo. Treba je bilo rešiti težavo, kako se bo sistem namestil in zagnal – težavo, ki se je sami še nismo niti dotaknili, ker te točke še nismo dosegli. Ljudje, ki so razvili različne distribucije sistema, so s tem opravili pomembno delo.

Projekt GNU podpira sisteme GNU/Linux kot tudi pravi sistem GNU – tudi z denarjem. Materialno smo podprli vnovično pisanje razširitev knjižnice GNU C, povezanih z Linuxom, tako, da se zdaj vanj dobro vključujejo, in najnovejši sistemi GNU/Linux brez sprememb uporabljajo sodobno izdajo te knjižnice. Zelo zgodaj smo podprli tudi razvoj sistema Debian GNU/Linux.

Danes za večino svojega dela uporabljamo na Linuxu temelječe sisteme GNU in upamo, da jih tudi vi. Vendar, prosimo, ne begajte javnosti tako, da dvoumno uporabljate ime „Linux”. Linux je jedro, eden od nujnih glavnih delov sistema. Sistem kot celota je bolj ali manj sistem GNU.

Ob projektu GNU je neodvisno zrasel še en prost Unixu podoben operacijski sistem. Ta sistem je znan kot BSD in je bil razvit na Kalifornijski univerzi v Berkeleyu. Razvijalci BSD so pri projektu GNU dobili navdih, da bi svoje delo razširjali kot prosto programje in so občasno hrabrili aktiviste GNU, vendar je imelo njihovo pravo delo malo stičišč z GNU.

Sistemi BSD dandanes uporabljajo nekaj programja GNU, a po drugi strani tudi sistemi GNU in izpeljanke iz njih uporabljajo nekaj programja iz BSD; gledano v celoti pa sta to dva različna sistema, ki sta se razvijala ločeno. Katerikoli prosti operacijski sistem, ki obstaja danes, je skoraj gotovo bodisi različica sistema GNU, bodisi sistema BSD.

BACK TO TOP


 [FSF logo] “Our mission is to preserve, protect and promote the freedom to use, study, copy, modify, and redistribute computer software, and to defend the rights of Free Software users.”

The Free Software Foundation is the principal organizational sponsor of the GNU Operating System. Support GNU and the FSF by buying manuals and gear, joining the FSF as an associate member, or making a donation, either directly to the FSF or via Flattr.